21. 10. 2014 -
Biti veterinar po duši
 |
| Bodeča buča |
Kot da ni že dovolj problemov z našimi mački, se je pred dnevi spet nekaj zgodilo. Zjutraj sem se namenila iti tečt. Pred odhodom sem srečala dva naša mucka, ki stražita sprednjo stran hiše. Takoj sem opazila, da ima mucica na glavi velik izcedek gnoja. Vseskupaj se je ustavilo.
Muca je pravi sonček. V njenem kratkem življenju je doživela že toliko slabih reči, da je ta maček pravi čudež. Preživela je zavrženost, sterilizacijo, vrženost v novo okolje, stradanje, izpahnjeni zadnji taci, glivice na glavi in sedaj še to.
Na veliko srečo je mucica dovolj mirna in udomačena, da sem ji lahko iztisnila ves gnoj, ji izmila rano (le z dobrim želodcem si jo lahko gledal) ter pošpricala s sprejom za rane. Vkljub močni gnojitvi se je mucuca obnašala popolnoma normalo. Nekajkrat po tem, sem jo še pošpricala po rani. Sedaj opazujem njeno rano, jo mažem s kokosovim oljem ter opazujem počasno celjenje. Vse kaže, da se bo upešno izmazala.
***
Vikend, ki je za nami je bil poln drobnih dopetljajev. Od bratovega enournega obiska, volitev in potepa po Halozah.
V nedeljo smo družinsko (jaz in starša) odšli v Haloze v upanju, da bomo nabrali kaj kostanja. Odšli smo na naše vsakoletno lokacijo - pot na Avguština (Vareja). Kolikor smo se vzpenjali ter brskali po tleh, bolj smo se spraševali, če bomo nabrali kostanja vsaj za eno pest. Prispeli smo do skoraj zadnega ovinka, ki vodi na vrha hriba, ter na tleh zagledali kostanjeve ježke. Nabrali smo ga 1 kg.
Če odmislim slab ulov kostanjev, smo se imeli super. Na vrhu hribčka je bilo tako prijetno. Na vrhu smo se zleknili po travi, se pustili gret toplemu jesenskemu soncu ter poslušali, kako je jugozahodni veter vel skoz drevesa in ustvarjal znane melodije.
***
Na zgornji fotografiji je čajota, vrsta buče, katerih plodovov je moja mama letos pridelala res ogromno. Vsekakor več kot 100!
