Ex-tempore na Ptuju 2017

24. 2. 2017 - V sklopu kurentovanja

Klarisa Sipoš, mag. slik.
Prehitra pomlad
2017
akril na platno
70 x 55 cm

Slika ima lahko več pomenov. Mene osebno spomni na moje raziskovalno delo, ki sem jo naredila v osnovni šoli (Popis kmečkih lastovk v starem mestnem jedru). 

Riževa torta z dodatkom riža

Za vse sladkosnede, spet en super recept. Pregrešna tortica, s katero se ne moreš pregrešiti :)


Recept:

Sestavine:
Za biskvit (odvisno kako velik pekač za torto imaš, moj je cca. φ30 cm):
- 6 banan
- 150 g riževe moke
- 1 čajna žlička arašidovega masla
- 2 čajni žlički mletih lanenih semen
- pol čajne žličke sode
- pol čajne žličke vinskega kamna (če nimaš, lahko tudi pecilni)
- sladkor po želji (jaz dam rjavi sladkor ali kokosov približno eno jušno žlico - drugače so že banane sladke)

Prvi "namaz":
- 3 jušne žlice riževe moke
- 2 jušni žlici vode
- 1 1/2 posodice riževega napitka (lahko tudi sojino ali katero drugo rastlinsko "mleko")
- 1/4 posodice rjavega sladkorja
- 1/4 posodice kakava v prahu
- 2 posodici ekspandiranega riža

Drugi "namaz":
- 3 banane
- nekoliko mletega vanilijinega stroka
- par kapljic limoninega soka

Tretji "namaz":
- manjša količina skuhanega škrobnega pudinga
- par koščkov čokolade za kuhanje


Postopek:
V veliki posodi zmečkaš banane (banane morajo biti zrele, da se dajo dobro pretlačit), a še vedno pustiš da je tu in tam kakšen cel majhen košček. V drugi posodi zmešaš moko, sodo, vinski kamen, mleta lanena semena in sladkor. Med banane dodaš arašidovo maslo ter dobro premešaš, da se dobro razporedi. Mešanici sledijo suhe sestavine. Vse dobro premešaš. Zmes mora biti mokra! Razmerje je preizkušeno, tako ni potrebe po vodo!
Zmes preliješ v pekač za torte, katerega pred tem namastiš s kokosovim maslom.
Pečico ogreješ na 200 °C. Biskvit pečeš 5 min na 200, potem znižaš na 150 in pečeš še nadaljnjih 15 min. Vzameš iz pečice ter ohladiš.

Ko se biskvit že nekoliko ohladi lahko nadaljuješ s prvim namazom. V nižjem loncu za kuhanje zliješ vodo in napitek. Dodaš moko, sladkor in kakav. Vse dobro premešaš ter daš kuhat. Ko zavre, zmanjšaš jakost ognja ter počasi kuhaš. Med kuhanjem ne pozabi neprestano mešati! Puding se kuha približno 5 min (več kot tisti iz vrečke). Ko opaziš, da se zmes začenja gostiti in je že nekoliko težje mešati, puding odstaviš ter dodaš ekspandiran riž. Dobro premešaš. Zmes kar takoj začneš nanašat na biskvit z lopatico. Dobro prekriješ celotno zgornjo površino biskvita.
Počakaš, da se shladi.

Na vrsti je drugi namaz. V posodi pretlačiš 3 banane, dodaš vanilijo ter limono. Zmes namažeš na puding.

Zaključne plasti še nisem popolnoma dodela, zato točnih mer ne vem.
V glavnem skuhaš manjšo količino pudinga iz škroba (krompirjev ali koruzni). Jaz sem v lončku k napitku iz riža dodajala škrob, dokler se mi ni zazdelo da je gostota zadovoljiva. Nisem pa ga naredila zelo gostega, ampak takega da je še skoraj tekoč. Med kuhanjem le tega sem dodala še par koščkov čokolade za kuhanje.
Puding sem tako polila po torti ter zaključila s posipom kokosove moke (toliko za okras).
V prvi verziji sem namesto pudinga polila samo staljeno jedilno čokolado, a se ni preveč dobro izkazalo, ker je bila pretrda.


Če se ti zdi recept zanimiv in boš torto poskusil/a narediti po tem receptu, ti želim dober tek!

Prvič prisotna pri telitvi

20. 2. 2017 - Na lastne oči prvič doživela telitev

V življenju sem razmišljala, da bom prvič videla porod (kotitev) pri mački. Vedno sem bila obkrožena z mačkami, a je takrat, ko je prišel čas, mačka vedno izginila v kakšno nedostopno luknjo na postrešju.

Lani sem bila dogovorjena pri prijateljih, da me pokličejo, ko se bo začela telite. Žal sem bila takrat od doma, ko pa sem prispela, je bilo že vsega zanimivega konec. Teliček se je takrat že postavljal na noge.

Letos - hvala Bogu, mi je uspelo.
V kolikor so me poklicali, sem bila takoj v akciji. V 15 min. sem prispela.
Krava se je že nekoliko odpirala, popadki so bili prisotni, Alantois je že počil in nekoliko urina je izteklo. Kravica je bila nemirna ter se prestavljala iz ležeče v stoječo pozo ter obratno.

Samega nadaljnjega postopka ne bom opisovala, ker menim, da večino to ne zanima (mene pa to nadvse :D).

V kolikor je teliček prispel na svet, je gospod ki je pomagal, očistil teličkove nosnice, jaz pa sem začela z masažo prsnega dela telesa ter s tem spodbudila dihanje ter cirkulacijo krvnega obtoka.
Počasi je teliček dobival rožnat nosek.

Kar nekaj časa se je teliček postavljal na noge, a neuspešno. Postajal je slaboten. Lastniki so odšli po vedro in cucelj za napajanje. Trmasti novorojeni bikec nikakor ni hotel odpreti gobca, da bi ga nekoliko napojili. Z nekoliko truda je uspelo. Ob prvih posesanih požirkih mleka je teliček ponovno dobil smisel življenja in voljo, da nadaljuje z vstajanjem. Zaradi volje, da najde vime matere je obstal, a nekoliko nihajoče.

Nekoliko sem še ostala ter občudovala novorojenca.

Šele takrat, ko sem se zdramila iz zgodbe, ki se je odvijala pred mojimi očmi, sem se zavedla, da me zebe, močno smrdim, sem umazana in sluzava.


S to izkušnjo sem pridobila veliko. Čeprav sem kar nekaj videla tudi na sami praksi, ki sem jo delala v ambulatni ter na terenu, je to nekaj drugega. S tem lahko tudi samo sebe nekoliko preizkusim in vidim, koliko prenesem.
Teorija ti včasih malo pove, ko pa to vidiš v živo, ti je veliko več jasno.  

Na telitev sem šla, ker se zanimam za procese pri živalih. Sem sodi tudi telitev. Tako le nadgrajujem lastno znanje iz veterine. V bistvu, če veš proces pri eni živali, veš približno tudi pri drugi. Ne govorim pa, da so si jajc jajcu podobni!

Bela knjiga X

15. 2. 2017 - Enajsta

Donald Trump
hitra skica
modri kemični svinčnik
20, 7 X 14, 7 cm
2017

Bela knjiga IX

13. 2. 2017 - Deseta

Bela knjiga VIII

8. 2. 2017 - Deveta

Bela knjiga VII

6. 2. 2017 - Osma

Januarski povzemek

2. 2. 2017 - Čas in kilometrina

Novo leto, novi izzivi in cilji.

Začelo se je precej obetavno. Šlo je nekoliko počasi, a ne moreš pričakovati kaj več, če se spravim teči v - 10 °C in snegu. Kilometrina se je začela nabirat, zdaj je potrebno le vztrajati.

Začetek meseca je šel popolnoma po planu. V zadnjem tednu se je nekoliko zataknilo zaradi "muskelfibra", ki se je pojavil po teku na smučkah (uporaba popolnoma drugih mišic).

Upam, da bo mesec februar naklonjen glede vremena, da mi ne bo potrebno vedno iskat splužene, nedrseče ceste, ampak bom lahko zašla tudi na kakšno gozdno pot.

Kako napredujem, poročam po koncu meseca februarja!

Zdaj še urano: Magistrica slikarstva

1. 2. 2017 - Klarisa Sipoš, mag. slik.

Dolga je bila ta pot. Vesela, da je konec.
Kaj veš, mogoče bi se v drugem življenju odločila za kakšen drug poklic in bi poleg mojega imena stal drugačen naziv. A ni! Poleg piše tisto, kar mi je namenjeno!

Zdaj sem končala eno šolanje, ki je formalno, sedaj pa začnem drugo šolo, ki je šola življenja :)

Bela knjiga VI

1. 2. 2017 - Sedma