Zares se je začelo z letom 2010

31. 12. 2016 - Športna pot

Spomnim se, kako sem kot otrok sanjala, da bi se ukvarjala z raznoraznimi športi. Od boksa, gimnastike, do profesionalnega kolesarstva. Nikoli nisem imala dovolj poguma, interesa, spodbude, da bi s katerim športom zares začela.

Vse kar je bilo od športa je bila vsakodneva hoja v šolo in nazaj. No, včasih se je na dan nabralo kar nekaj kilometrov (tudi do 10 km). Seveda sem imela takrat kolo, a se z nim nisem rada vozila. Po eni strani sem se bala, da mi ga bo kdo ukradel, po drugi strani pa nisem marala ljudi da me gledajo, ko kolesarim ... Vem, kompleksi ...

Včasih se mora zgoditi tudi kakšen neljubi dogodek, da te privede do spremembe vsakodnevnega tira. Čeprav je težko pozabiti, da si bil zaradi slabe kondicije, pomankanja energije, tarča posmeha, me ta dogodek vedno spodbudi k nadaljnemu razvijanju.
Osnovan šola je zgodba zase ...

V gimnaziji se ni kaj dosti spremenilo, a dogodek je bil še vedno zakoreninjen. Šlo je počasi, a se je vsaj malo premaknilo. Vsaj pred merjenjem časa za kartone sem začela tudi doma tečt, čeprav le majhne razdalje.

Ah, Ljubljana! Pisalo se je leto 2009. Okoli mene so bili sami navdušenci nad tekom, ki so redno ob večerih hodili tečt na stadion ali na grad. Jaz še vedno nisem imela volje in poguma ...
Ob zaključku prvega letnika akademije (2010), se je nekaj posvetilo. Ugotovila sem, da imam doma kolo!
V jutranjih poletnih urah sem se s kolesom podala proti Hajdošam. Že po prvih 300 m sem čutila mišice na nogah. Au! Naredila sem približno 5 km (ne me narobe razumet, imela sem Rogovo gorsko kolo, težko cca. 20 kg in takrat še nisem vedela, da si ga moraš ponastavit za svojo višino). Res, bilo je boleče, a se nimem ustavila. Kolesarila sem skoraj vsak dan in vsak dan so se kilometri daljšali. Spomnim se, da sem imela prvi teden močan "muskelfiber". Sedaj sem ponosna, da nisem odnehala.
Moja prva kupljena športna oprema so bile tekaške hlače ter tekaška majica (kupila sem ju, ker sta bili cenejši od kolesarskih). Kasneje sem seveda ugotovila, da je kolesaska oprema z namenom kolesarska. Tako je to, ko si začetnik in misliš, da boš lahko koga okoli prsta zavil. Drugače, pa je bilo čisto fino, da sem si takrat kupila tekaško opremo. Tako sem lahko vsaj začela poleg kolesarjenja tudi tečt.

Prvo leto sem kolesarila z gorskim kolesam ter se začela učit osnove kolesarske drže. Naslednje leto sem si na vrat na nos kupila treking kolo. Sedaj mi ni žal!

V letu 2015 sem ugotovila, da sem prišla do neke nevidne meje, katere ne morem prekoračit s sedanjim kolesom. Tako sem končno pristala na specialki.

Leto 2016 je bilo za moje telo najbolj ekstremno. Do maja sem se z rednim tekom pripravljala na polmaraton (21 km), ter ga odtekla v maju. Junija sem v mojem rekordem času prekolesarila malo Franjo (90 km). Ter v avgustu sama s kolesam prekolesarila pot Ptuj - Ljubljana - Koper - Ljubljana- Ptuj. (cca. 520 km).

Za naprej si želim čim manj poškodb (do sedaj jih ni manjkalo), zdravlja in volje. Upam, da bo šlo le še navzgor :)




Z letom 2014 sem začela uporabljat stran STRAVA in s te strani predlagam časovnico, ki sem jo z mojimi aktivnosti "izgradila". Podatke od prej imam zapisane le na papirnatem koledarju ...

Poletno potepanje IV. del

Torek, 9. 8. 2016 - S kolesom iz Ljubljane na Ptuj

Moja zadnja tura. Dnevi so mi prehitro minili. Mikalo me je, da bi naredila še kakšen ovinek ter potovanje podaljšala. Žal to v nobenem primeru ne bi šlo. Celo potovanje mi je nagajal kolesarski sedež. Nikakor nisem mogla normalo, udobno sedet. Neprestano sem se premeščala iz ene pozicije v drugo. Rezultat je bil seveda vneta koža na ta zadnji plati ter odreveneli živci na dlaneh. Če že nisem mogla dobro sedet, sem se tako bolj naslanjala na roke. Kar je napaka. Upam, da bom do naslenjega potepanja po Sloveniji ali izven, uspela posodobit kolo!

Hoferjeve veganske dobrote :)

Razgled s Trojan

Progress

Vroče!! Vsaka senca prija.

Domači kraj

Potovanje se je zaključilo srečno. Letos nisem utrpela nobene poškodbe. Kar sem pridobila, je le barva :)

Sedaj, ko sem v parih dneh prekolesarila več kot 500 kilometrov, vidim da sem sposobna naredit kilometrine brez problemov. Sanjam, da bi se drugo leto podala na še daljšo potovanje. Hmm, bi šlo?

Poletno potepanje III. del

Ponedeljek, 8. 8. 2016 - Kolesarjenje iz Kopra v Ljubljano

Cel vikend je ob morju pihala burja. Za kopanje v morju ni bilo preveč primerjo. V vodo sem šla le enkrat in še takrat so me valovi toliko premetavali, da sem si porezala noge po skalovju.
Ponedeljkovo jutro je bilo dokaj mirno, brez vetra. Koliko bolj je sonce vzhajalo, toliko bolj je začelo ponovno pihati.

Na ponovno snideje!

Dim s pogorišča

Strah in trepet, ki se ga da osvojiti :)

Izgubljam voljo ob burji, ki mi piha nasproti ...

Poletno potepanje II. del

Petek, 5. 8. 2016 - Kolesarsko potovanje iz Ljubljane v Koper

Danes sem se na pot odpravila nekoliko kasnjeje. Na kolo sem sedla okrog sedme ure zjutraj.

Nisem se še toliko oddaljila iz centra mesta, že sem zaslišala škržate. Zdelo se mi je zanimivo in spodbujajoče saj jih bom lahko mile volje poslušala dalje še na primorskem. V kolikor sem prikolesarila v bližino morja, nisem slišala niti enega škržata. Ali sem bila preveč zatopljena v svoje misli in sem jih preslišala ali pa je njihovo pesem mašil veter ...

Delo na cesti pred Napoleonovim drevoredom lip

Poziranje na počivališču

Malica pred Postojno

Osamelec

Primorski polži

Cilj - KOPER

Poletno potepanje I. del

Četrtek, 4. 8. 2016 - Kolesarjenje iz Ptuja v Ljubljano

Spet je leto naokoli. Letos sem se odločila, da bom lanski kolesarski turi dodala še nekaj kilometrov. Tako se nisem odpravila od doma z mislijo, da se bom domov pripeljala z vlakom. Zastavila sem si cilj, da se prav tako vrnem s kolesom.

Moje popotovanje se je začelo v četrtek, 4. avgusta, ob 4:30 zjutraj. Na pot sem se odpravila pred sončnim vzhodom, kar je pomenilo, da me je dobrih 20 kilometrov na kolesu nekoliko mrazilo.

Sončni vzhod med koruznimi polji

Edini vzpon na katerega sem morala pešačiti.

Osvežujoč pogled na reko

Krajši počitek pred vzponom na Trojane

Brez počitkov ne gre :) Najboljša energija = IRANSKI DATELJNI

Še malo in sem na cilju!

Ob začetku novega leta 2016!

Pregled leta 2015

Nekoliko bolj za lastno evidenco, odmevni dogodki iz leta '15.

1. Po dveh letih poučevanja risanja in slikanja pri likovnem krožku na Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška v Mariboru, sem pridobila veliko izkušenj glede same tehnike predajanja znanja. Tako sem tudi spoznala, kako "grozni" smo bili mi, ko smo bili v teh letih in na kakšno mesto smo postavljali profesorje. Neprecenljiva izkušnja, ki me je marsikaj naučila o mojem karakterju, mojih mejah in predvsem kaj sploh zmorem.
2. Maja 2015 sem odpotovala za en mesec v Ameriko, kjer sem obiskala najstarejšega brata. V tem mesecu sem doživela toliko dogodivščin, s katerimi sem si pridobila dragocene izkušnje za življenje. Vse kar se mi je zgodilo, počasi prihaja za menoj. Šele sedaj pa se začenjam zavedati, da sem res sama potovala tako daleč, na drug konec sveta.
3. Poletje 2015 je bilo zame nekaj posebnega. S kolesom se presegla lastne meje in presenetla samo sebe. Zame je bil največji športni dosežek, da sem v dveh dneh prekolesarila iz Ptuja v Koper. Ne bi bil dosežek, če ne bi bilo stanje v katerem sem bila dramatično - obteženo kolo, sončne opekline po stegnih, zviti levi gleženj in bolečine v desnem kolenu. A s tem sem odkrila lastne meje, fizične in psihične zmožnosti in odkritje železne volje po dokončanju zastavljenega. 
4. Človek je zelo kompleksno bitje, ki ga lahko razume samo Bog. Na svetu sem že 25 let in še vedno ne poznam sama sebe! Čez preteklo leto sem preko različnih dogodkov in soočenj z ljudmi začela spoznavat sebe in druge. Uvidla sem, da v nekaterih stvareh nisem sama. Čeprav ne bom nikoli tako zelo zgovorna oseba, opažam da se z veliko truda lahko nekatere stvari spremenijo. Če sem že pri tem, je velik napredek tudi to, da imam toliko poguma, da preizkusim nove stvari, ki jih prej nikoli ne bi (KatStik).
5. Zadnje dejanje, ki bo zaznamovalo moje življenje, je odločitev, ki sem jo sprejela glede moje poklicne usmerjenosti. Z oktobrom 2015 sem začela z dokvalifikacijo za veterinarskega tehnika na Biotehniški šoli v Mariboru. S tem začenjam uresničevati drug del mojih sanj.

Leto 2015 lahko strnem v pet alinej, a to še zdaleč ni vse, kar se mi je pripetilo čez leto. To so le "štrline" iz preteklega leta :)

Bay to Breakers, May 2015, San Francisco, USA

Zakorakanje v novo leto 2016

Tokrat se je začelo precej zanimivo!
Moj prvi dan leta '16 je izgledal na prvi pogled precej dolgočasno, a zame precej razburljivo. Ob dopoldanskem sprehodu sem z mamo po poti našla izgubljenega mačjega mladiča. Izgubljeno mucico sem prevzela pod svoje okrilje ter jo čez dan uvajala na novo okolje. Njeno ime še ni znano :)

Rumi

Moji načrti za novo leto trenutno še ne izgledajo preveč razburljivi, polni dogodivščin. A mislim, da se to lahko kar hitro spremeni.
Prva točka tega leta, bo zaključek moje magistrske naloge. Nadaljevalo se bo šolanje za veterinarskega tehnika, med tem pa bom delala na novih slikarskih projektih, ki bodo križali mojo pot.


Spremljaj novosti na mojem slikarskem področju:
KlarisaSipos
Facebook stran