sv. Janez Krstnik / st. John the Baptist

Sv. Janez Krstnik, 2018, digitalni medij, Ptuj.

PODOBA SV. JANEZA KRSTNIKA

Cerkev sv. Petra in Pavla na Ptuju je 24. junija 2018 pridobila še eno novo umetniško stvaritev. Prizor sv. Janeza Krstnika, ki krščuje Jagnje Božje, je naslikana v digitalni tehniki ter natiskana na kappa ploščo.

Glavne simbolike umetniškega dela:

• Simbol sonca in lune. Sonce kot vir ljubezni, luna kot odsev te ljubezni.
• Kelih in hostija, kot simbol Janezove napovedi Kristusovega darovanja.
• Jagnje, ki predstavlja Jezusa Kristusa (Jagnje Božje, ki odvzema greh sveta).
• Voda, ki kaplja iz dlani svetnika (živa vera in krst Boga).
• Plapolajoča zastava z napisom "Ecce Agnus Dei" (Glejte, Jagnje Božje).
• Peščena tla, puščava, kjer se je sv. Janez pripravljal na poslanstvo.
• Palica, kot simbol pastirske službe ter pripravljanja poti za Odrešenika.

Posnemajmo sv. Janeza Krstnika ter odločno zavrzimo vse slabo ter pripravimo pot Kristusu, da lahko vstopi v naše življenje!

S kolesom okoli Pohorja

17. 6. 2018 - Enodnevno epsko kolesarjenje

Če se že ne bom mogla udeležiti maratona okoli Pohorja, sem si ga prikrojila po svoje (in ga seveda tudi precej podaljšala).
Prvi del poti je potekal po južni strani Pohorja. Pot ni bila težka, bolj mi je bilo neprijetno, ker me je skoraj celo pot mrazilo. Le nekaj kilometrov pred Slovenj Gradcem se je pokazalo sonce ter me začelo greti. Na tej poti gre hvala lepo speljani kolesarski poti, ki te pripelje v Slovenj Gradec.

Popoldan po lepem druženju sem pot nadaljevala po kolesarski poti proti Dravogradu. Do Dravograda je bila lepa pot, ki se je neprestano nekoliko spuščala. Ko pa sem prispela v Dravograd ter zavila po kolesarski poti proti Mariboru so se začeli neprestani majhni vzponi. Gor, dol, gor, dol in spet gor in dol ... Na neki točki pa sem bila premalo pozorna ter zavila v levo stran, gor na Pohorje. Neprestan vzpon. Postalo mi je čudno, zakaj se vzpenjam ter grem proti toku potočka. Ugotovila napako ter se po hitrem postopku vrnila.
Pri prihodu v Maribor se je začelo temniti. Z vsakim semaforjem se izgubljala dragoceno svetlobo. Spremenila plan ter se podala proti Betnavi in se tako izognila neskončnim semaforjem. Od tu naprej sem vozila v popolni temi, le koliko je svetila moja sprednja lučka.
Domov sem prispela okoli 22:30. 

Skupaj sem ta dan prekolesarila ~192 km (vmes se mi je 3 km izgubilo, ker sem jih pozabila zabeležiti). Naslednjič bo 200!



V sanjah ta dan sem že vozila električni kolo. Kakšen napredek!