četrtek, 27. november 2014

Predstavitev umetniškega dela: Menjajoča sova


Menjajoča sova
2012
Olje na platno
50 x 60 cm


Pred vami je slika, ki sem jo delala še pod vplivom slike Rdeči tiger. Tukaj se je profesor še vedno trudil, da bi iz mene potegnil smisel abstraktnega slikarstva.

Zamisel te slike je, da se sova iz leve proti desni spreminja. Kot prva v levem kotu je mišljena kot fotorealistična, zgoraj desno pa abstraktna. Med procesom slikanja me je zaneslo in zadnja sova ni dobila prvotne zamisli. Nikakor se nisem mogla ločiti od svojega pogleda.
Mreža, ki je postavljena za sovami izoblikuje prostor, ki se na nek način, bolj kot gledaš, spreminja.



www.klarisasipos.com

sreda, 26. november 2014

Portret škofa Janeza Frančiška Gnidovca

26. 11. 2014 - Finito!



Z današnjim dnem sem končala portret škofa Janeza Frančiška Gnidovca!

Naloga, ki sem si jo zadala ni bila lahka. Najtežji mi je bil tisti del, kjer sem delala povsem na pamet, brez da bi si s čim pomagal. Velikokrat nisem vedela, kaj lahko pričakujem, če postavim tisto barvo ali takšno potezo čopiča na določeno mesto. 
Res največji problem, ki mi trenutno dela probleme pa je mogoče nenavaden in se sliši neumno. To je prah v sobi. Olje se suši počasi, včasih celo dva dneva. Med procesom sušenja pa umetnik nima veliko vpliva. Lahko samo čaka (obstajajo tudi tehnike hitrega sušenja). Ko se taka slika suši in v tisti sobi, kjer je delo postavljeno po zraku plava nešteto drobcev prahu, ni ravno idealno. Največ tega praha se je usedlo ravno na škofovo temno obleko. Odstranitev tega pa je skoraj nemogoča. 


Portret bo kmalu tudi javno na ogled!

torek, 25. november 2014

Nič mesa? Kaj pa sploh ješ?

25. 11. 2014 - Preproste jedi za preproste ljudi.

V svojem življenju sem že velikokrat doživela, da so me ljudje ob spoznanju, da ne jem mesa spraševali: "Kaj pa potem sploh ješ?" Stavim, da od vseh teh oseb, ki so mi to vprašanje postavile, jem bolj raznoliko, mavrično, bolj hranljivo nabito. Že sam moj zajtrk se začne pisano, sladko, zdravo.
Da vsem radovednežem zadostim, sem se odločila, da bom blogala, kakšni izgledajo moji obroki. V smislu: "What I eat in a day".

Današnji dan se je začel tako kot vsak dan prejšnjega tedna. Ker je sezona kakijev, sem v mikserju zmiksala štiri zrele Tipo kakije ter dve zreli, srednje veliki banani. Zajtrk za zmagovalce :P.


Drugi obrok je bil kuhan. Trenutno sem velika oboževalka "čorb". V stilu: kaj imaš, vrzi v lonec. Zelo dobra kombinacija mi je: krompir, repa, buča čajota, polenta kot gostilo, malenkost pasiranega paradižnika ter začimbe.


Mislim, da se bo v mojem želodcu danes znašlo še kaj. Jabolko se je že, mogoče bo sledilo še drugo, tretje, četrto, ...

ponedeljek, 24. november 2014

Klavnica pred nosom

24. 11. 2014 - Kaj pa ti misliš?



Well of course, we are meat, we are potential carcasses. If I go into a butcher's shop I always think it's surprising that I wasn't there instead of the animal.
Francis Bacon


Ob pogledu na to reklamo sem se spomnila na šov Gostilna išče šefa, kjer so prejšnji teden dobili tekmovalci nalogo, da celotnega jagenčka razkosajo. Kot prvo, jim je šef pokazal kakšen je pravilen vrstni red razkosavanja. Po prezentaciji pa je vsak od tekmovalcev dobil svojega jagenčka. Vseskupaj so tako razkosali štiri trupla. Pol pa se vprašaš, kam gre vso to mesovje. Če opazuješ sam šov, vidiš, da na en sam krožnik ne servirajo velikih porcij. Laično gledano na gostilno, dobiš občutek, da se več kot polovica hrane ob koncu dneva zavrže. Takšen občutek sem najbolj dobila, ko sem opazovala, kako so tekmovalci pripravlali "One bite" žličke. Tukaj nikakor ni mogel kuhar skuhati vseh omakic, ki jih je uporabil v tako majhni količini. Skuhali so malenkost večje porcije ter od tega vzeli samo en mali drobec. Gostilna išče šefa - vse prav in lepo, a kaj ko se ne gleda prav nič ekonomično.

Še ena majhna pripombica.
V soboto, če se ne motim, so v gostilno prišli trije gosti s posebnimi željami, posebnimi dietami. En paleo zagriženec, drugi znanstveni gurman in gospodična, ki uživa "super food" ter ne je mesa.
Kar me je najbolj zmotilo, je bila hrana postrežena gostji. Ker je rekla, da ne je mesa, so se vsi tekmovalci takoj ubrnili na ribjo jed. Kar je po mojem ter znanstvenem vidiku še vedno meso. Pa tako različnih možnosti imaš pa se vseeno niso mogli "odlepit" od mesenosti.

četrtek, 20. november 2014

Projekt: Portret škofa Janeza Frančiška Gnidovca #9

20. 11. 2014 - Ostajajo še samo finale!


Pogled skozi platno

Toliko tednov je že minilo odkar sem začela delat na tem portretu, da bi se že prav lepo spodobilo, če bi ga končala. Te dni na portretu dodajam že zadnje detajle ter celotno sliko zaključujem. 

Kolikor bolj sem pri koncu, bolj portreta ne morem več gledat. Kakorkoli pogledam se mi zadi, da je na njem vse narobe. Najraje bi ga vrgla v smeti in se nikoli več ozrla nazaj ...
Šalo na stran! Tukaj se moram zavedat, da slika ne bo hudo fotorealistično saj so moje referenčne fotografije toliko uporabne, da več delam brez njih, kakor z njimi.
Ta trenutek imam na sliki za dokončat še škofove lase, verižico okrog vratu ter nekaj majhnih detajlov. Portret bo kaj kmalu končan!



sreda, 19. november 2014

Predstavitev umetniškega dela: Uhajanje tigra


Uhajanje tigra
2012
Akril na platno
20 x 25 cm

Moj poskus minimalističnega slikarstva je majhna slika Uhajanje tigra. Slika je del naloge, ki smo jo dobili pri enem izmed predmetov na Akademiji. Motiv dela pa se nanaša na umetnico Caludio Elsner.

torek, 18. november 2014

Klarisin dan #9

18. 11. 2014 - Zahvala



Danes med potjo, ko sem bila napotena v mesto, sem prejela klic iz Hoferja. Sporočili so mi, da lahko v njihovi poslovalnici dvignem darilen bone, ki sem si jih prislužila na natečaju "Panjska končnica".

Dragi vsi, ki ste mi pomagali zbrati veliko število glasov pri glasovanju na natečaju. Zahvaljujem se vam, da ste mi pri zbiranju pomagali in sem tako z vašo pomočjo prišla do nagrade. S temi boni si nameravam narediti ozimnico za to zimo in na tak način nagrado koristno izkoristit.

Hvala!

ponedeljek, 17. november 2014

Praznik kakija v Strunjanu 2014

15. 11. 2014 - Ptuj - Strunjan - Portorož - Koper

Neverjetne barve na koprski obali

Kot veliki oboževalci kakija, smo se jaz in moji starši odpravili to soboto v Strunjan po kakije. Še pred kakšnimi tremi leti sem se pačila ob okusu kakija. Nikakor ga nisem mogla prenašat. Še celo pogled na njega mi je bi odveč. V kolikor pa sem spremenila odnos do hrane ter prehrano poenostavila, se je moj okus neverjetno spremenil.
V Strunjan smo prispeli točno ob deseti uri. Parkirišče je bilo že skoraj popolnoma zasedeno. Prostor smo dobil le na veliki luži. Nemogoče nas je šele čakalo! To je bila vrsta pred stojnico za nakup kakijev. Predstavljajte si pujse pred koritom. Nekako tako je bilo. Vsak rine, da bi bil čim prej na vrsti. Pred stojnico ni bilo nikakršne vrste. Ljudje so se gnetli in prerivali. Vsak ti je dihal za ovratnik. Sama ne prenašam gneče ter dotikanja tujcev, tako da sem se malenkost umaknila na stran. Gledala pa sem mojo mamo, ki jo je žeska čakajoč za njo že skoraj pohodila. Dobesedno se je na mojo mamo nalepila na hrbet. Neprijetno! Za povrh vsega pa jo je na koncu hotela še prehitet. Tukaj je mami počil živec.
Neprijetna izkušnja nas je odvrnila tudi od same misli, da bi vsaj odšli pogledat v glvni šotor, kaj se dogaja v njem. Odpreljali smo se stran k domačinom ter še dodatno dokupili kakije.

Za sprostitev smo se odpreljali v Portorož - mesto rož :). Sprehodili smo se do prve kavarne, se usedli za mizo ter se začeli sončkat.

Ob enih sem bila zmenjena s prijateljico, ki sva se spoznali na poletem tripu po Balkanu, da se dobiva v Kopru. Prav prijetno je spet obujat dogodivščine tega poletja. 
Tukaj se je vreme začelo poslabševat. Sonce se je skrilo in na nebu so se začeli kotaliti temni oblaki.
Na zgornji fotografiji pa se lahko vidi, kako na italjanski strani že dežuje.

četrtek, 13. november 2014

Banane - moja osnova



Zadnji dve leti nikakor ne morem brez sadja za zajtrk. Če zjutraj nimam sadja, se takoj pozna na meni. Cel dan mi nekaj manjka. Res je, da je zadne dni sadje nadomestil riž in sem se soočala s posledicami. Na srečo pa so banane kaj hitro dozorele. Tako imam sedaj vsaj vsako jutro zrel šop banan.
Upam, da veste kako izgledajo zrele banane. Takšne kakršne so na zgornji sliki še zdaleč niso zrele! No, mogoče tista desna banana, zvita v klopčič. :P Na začetku, ko je banana zelena, rumena, je njena sestava škrobnata. Kolikor pa na bananinem olupku nastajajo temne pikice, se s tem škrob počasi začne spreminjat v sladkor. Če ima banana več temnih pikic, bolj bo sladka ter lažje prebavljiva. Zagotavljam tudi, da ne boste več imeli problemov z lupljenjem, če bo banana zrela.

Doma imam trenutno več šopov banan, ki ležijo na kuhinjskem pultu ter počasi zorijo. Enkrat na teden pa nekaj šopov dokupim. Večje količine, to je približno 15 kg pa jih kupim le, ko ima kakšna trgovina znižano ceno na banane.


Naš mucek Huri ima zelo rad škatle, tako kot vsak maček. Najraje pa ima škatle, v katerih zorim banane. Danes si je izbral sosednjo škatlo, ki je bila prosta poleg banan ter pridno dremuckal, dokler se ni naspal.

sreda, 12. november 2014

Predstavitev umetniškega dela: Zimska idila


Zimska idila
2011
Olje na platno
60 x 50 cm

Pisalo se je leto 2011 in bil je december. To so še leta, ko sem bila toliko optimistična, da bo božič letos pa le bel.
Čeprav se je december že začel, snega pa od nikoder, sem se odločila da bom si sama pričarala zimsko idilo. Tokrat, ko sem pomislila na zimo, nisem videla pred seboj "tradicionalnih" zimskih živali, kot jih prikažejo raznorazne reklame po televiziji. Ne, jaz sem videla medveda.
Odločila sem se za prizor, kjer se samotaski medved sprehaja skozi izpraznjen javni mestni park. Mogoče celo ob času, ko ljudje ravno pri polnočnici pojejo Sveto noč.
Kar se meni osebno zdi najbolj idilično v ziskem času je nočni prizor, ko opazuješ ob javni osvetljavi kako mirno in lahkotno snežinke padajo na debelo odejo snega. Tisti občutek iz otroštva, ko v temi ležiš v snegu in strmiš v nebo. Snežinke ti padajo na lice, ti pa zatopljeno odplavaš v nekakšen trans sreče.
S to sliko sem hotela uprizoriti ravno ta občutek, ki sem ga imela, ko sem še kot otrok veselo opazovala padanje snežink. Občutek, ki ga hočem ohraniti, ker vem, da takšnih radosti mogoče več ne bom deležna.



www.klarisasipos.com

torek, 11. november 2014

Klarisin dan #8

11. 11. 2014 - Poplavljanje reke Drave in prvi dan moje službe



Pretekli vikend je skoraj celotna Slovenija trepetala. Skoraj vsak je neprestano spremljal vremenske napovedi, poročila po televiziji ter lokalne novice po radiu.
Za soboto je bilo napovedano najhujše. Že zjutraj okrog osme ure so na Ptuju zatulile sirene. Neprijeten občutek. Vkljub slabi napovedi sem opoldan skočila v tekaško opremo ter se podala na krajšo turico. Pot me je zanesla mimo reke Drave, kjer sem lahko poslušala kako glasna in močna je reka. Tistih nekaj metrov, ki je vodila pot mimo struge sem lahko začutila tudi hlad ter vlago, ki jo je rekla nosila s seboj.
Nekoliko kasneje, uro pred sončnim zahodom, sem se peš podala na nasip, ki je speljan ob reki. Tako sem občudovala moč in lepoto Drave. Tam kjer sem hodila jaz je reka poplavila mogoče le za kakšnih 10 cm. Odpravila sem se naprej po nasipu in do točke, katera je bila sanirana od prejšne poplave. Tisto leto je Drava poplavljala tako močno, da je odnesla del cestišča. Nekaj metrov naprej od saniranega dela pa reka spet spodjeda ter odnaša material. Fotografirala sem prav ta del. Lahko se vidi kako blizu je tok reke.
Na tem predelu se je zbiralo kar nekaj ljudi, ki so z zanimanjem opazovali tok in bučanje reke. Vsake toliko se je ustavil kakšen avto iz njega stopil človeč s fotoaparatom ter fotografiral. V tistem času je nad Dravo naredila precej gosta megla, tako močna da nisi videl na drugi breg reke.




Včeraj sem spet začela z mentorstvom na Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška. Kaj delam je to, da nadarjene dijake iz gimnazije ter tiste dijake, ki se želijo po zaključeni maturi vpisat na umetniško smer, "učim" risanja in slikanja. Trenutno se nobeden od dijakov ne misli vpisat na slikarstvo, tako da jih učim bolj osnove, ki jih bodo potrebovali za vpis na dizajn, arhitekturo. Letos imam par dijakov več kakor lani in upam, da bo delo bolj redno in uspešno!


ponedeljek, 10. november 2014

Projekt: Portret škofa Janeza Frančiška Gnidovca #8

10. 11. 2014 - Grajenje barve kože


Portret škofa Gnidovca dobiva svojo podobo. Pred nekaj dnevi sem škofovsko obleko "opremila" s svetlobami ter se tako podala k najbolj zakompliciranemu delo tega portreta. 
Ton kože, barva las in obrvi, barva oči bom zelo težko določila. Moja predloga škofa je črno-bela in iz te fotografije ne morem razbrati barv. Barve lahko le ugibam. V glavi imam že določeno, kako naj bi izgledal portretiranec. Odločila pa sem se na podlagi dejstva, da je Slovenec, zaradi česar ga bom upodobila nekoliko bolj svetlejšega (ton kože, lasje, oči). 

Končen izdelek portreta pa naj bo skrivnost do konca! :)


četrtek, 6. november 2014

Bar Mespub

Občudovanje okolice, prijetne vonjave iz bližnjega gozdička, pogled na Pohorje. Sonce sije, a ne pretirano močno. Promet na cesti je povprečen. Kolesarim proti Framu. Vse brez posebnosti.
Peljem se proti železniškim tirom v Framu in nekaj metrom pred njimi na desno zagledam tablo. Reklamna tabla za lokalni bar. Pravzaprav me prvič niti ni toliko zmotila, kot drugič ko sem se preljala mimo. Bolje sem pogledala. Ja res. Mesarija in bar imata združeno reklamo.

Imam slabo navado. No, s kakšne strani pač pogledaš. Lahko je dobra ali pa pač neke sorte slaba. Kamorkoli usmerim pogled in če vidim napis, ga avtomatično moram prebrati. Drugače ne gre. Tako mi skoraj nobena napisana beseda ne pobegne mojemu pogledu.

Naj preidem k bistvu. Najslabša reklama, ki sem jo videla za bar. Ma resno! Kdo bo padel na takšno reklamo in se bo na podlagi te odločil ustavit v tem lokalčku? Ob pogledu nanjo bi si misli, da bodo v baru obešeni kosi mesa in boš ti pil svoje pivo ob pogledu na to. Takšna je pač moja interpretacija reklamnega panoja.


Druga stvar, ki pa me je zmotila šele ob gledanju te fotografije, ki sem jo sama posnela, je tabla s pujsom. Mogoče me je kdaj že to zmotilo, ampak si še nisem dala toliko za razmišljat.
Prašič, ki ima okrog vratu zavezan slinček z desnim parkljom podpira tablo, na kateri pišejo dnevene akcije. Ironično, ko gledaš tega pujsa ter cenik, ko piše: "Rebra ..€, Čevapi ..€" Se pravi pujs prodaja sebe ali svoje sorojake? Pujs ima slinček zato, ker bi tudi on rad jedel kar piše na tabli? Pravzaprav ne razumem!

Bar mespub

sreda, 5. november 2014

Predstavitev umetniškega dela: Rdeči tiger


Rdeči tiger
2011
Acrylic on canvas
100 x 70 cm

Slika Redeči tiger je slika, ki je bila v originalu mišljena kot del triptiha. Kar pomeni, da bi bila del celote, sestavljene iz treh slik. Sredinska in glavna slika je bila mišljena slika "Tigrova odločnost", na levo stran te slike bi bila postavljena slika "Rdeči tiger", desno od glavne pa še ena različica rdečega tigra. Vseskupaj pa se je zakompliciralo pri tej različici. Smisel za abstrakcijo me je "zapustil" ter druge slike nikakor nisem mogla zasnovat. Na platno sem poskusila naslikat večkrat, dokler platno ni bilo pokrito z debelo plastjo težkega akrila. Sliko sem zapakirala in me tako še vedno čaka nekje zadaj za omaro.
Tiger na predstavljeni sliki vsebuje svoj pomen, ki pa je prepuščen, da si ga vsak gledalec sam zamisli, ter da podoživi energijo in napetost trenutka.



www.klarisasipos.com 

torek, 4. november 2014

Klarisin dan #7

4. 11. 2014 - Slikarska stojala

Atelje Sipoš

Redek prizor iz mojega ateljeja, kjer sta v uporabi obe slikarski stojali. A nekako se nakazuje, da bom morala imeti še tretjega ...
Danes sem dobila še eno novo naročilo in to za slikanje zakonskega porterta. Super, da imam delo, a bi bilo fajn če se ne bi vsa naročila vedno nagnetila v isti čas, ampak razporedila čez celotno leto. Tako pa imam dolga sušna obdobja brez naročil ter mesece, kjer ne veš, če boš priplaval na površje.

ponedeljek, 3. november 2014

Projekt: Portret škofa Janeza Frančiška Gnidovca #7

3. 11. 2014 - Od gumbkov do sončne svetlobe

Škofovska obleka

Spet je en teden naokoli in lahko poročam, kako mi kaj uspeva portret.
Še vedno nisem prestavila iz druge prestave v višjo, a kaj moraš, ne gre hitreje. Trenutno na škofovo obleko polagam svetlobe in se pripravljam, da bom na te svetlobe položila še barvno, večerno svetlobo. Težko mi je, ker tukaj delam na pamet saj nimam predloge s katero bi si lahko pomagala.
Pa da vidimo, kaj me je pet let akademije naučilo ...

Na zgornji sliki je del škofove obleke, majhen detajl, kjer se vidi, da na gumbke še nisem dodala tople svetlobe.
Med tem, ko bom nadaljeva s slikanjem svetlobe po obleki, se bom sočasno lotila še barve kože po obrazu ter rokah. Slikanje obraza se prav veselim!



www.klarisasipos.com