Bar Mespub

Občudovanje okolice, prijetne vonjave iz bližnjega gozdička, pogled na Pohorje. Sonce sije, a ne pretirano močno. Promet na cesti je povprečen. Kolesarim proti Framu. Vse brez posebnosti.
Peljem se proti železniškim tirom v Framu in nekaj metrom pred njimi na desno zagledam tablo. Reklamna tabla za lokalni bar. Pravzaprav me prvič niti ni toliko zmotila, kot drugič ko sem se preljala mimo. Bolje sem pogledala. Ja res. Mesarija in bar imata združeno reklamo.

Imam slabo navado. No, s kakšne strani pač pogledaš. Lahko je dobra ali pa pač neke sorte slaba. Kamorkoli usmerim pogled in če vidim napis, ga avtomatično moram prebrati. Drugače ne gre. Tako mi skoraj nobena napisana beseda ne pobegne mojemu pogledu.

Naj preidem k bistvu. Najslabša reklama, ki sem jo videla za bar. Ma resno! Kdo bo padel na takšno reklamo in se bo na podlagi te odločil ustavit v tem lokalčku? Ob pogledu nanjo bi si misli, da bodo v baru obešeni kosi mesa in boš ti pil svoje pivo ob pogledu na to. Takšna je pač moja interpretacija reklamnega panoja.


Druga stvar, ki pa me je zmotila šele ob gledanju te fotografije, ki sem jo sama posnela, je tabla s pujsom. Mogoče me je kdaj že to zmotilo, ampak si še nisem dala toliko za razmišljat.
Prašič, ki ima okrog vratu zavezan slinček z desnim parkljom podpira tablo, na kateri pišejo dnevene akcije. Ironično, ko gledaš tega pujsa ter cenik, ko piše: "Rebra ..€, Čevapi ..€" Se pravi pujs prodaja sebe ali svoje sorojake? Pujs ima slinček zato, ker bi tudi on rad jedel kar piše na tabli? Pravzaprav ne razumem!

Bar mespub