Art Stays 2014

RELATION(s)

12. Festival Sodobne Umetnosti

23. 7. - 1. 9. 2014

Ptuj, Slovenija

Ob zaključku letošnjega Art Staysa bi rada podala nekaj misli ter občtke ob mojem obisku razstavnih prostorov.

Priznam, nisem si uspela ogledat kakšen performans, instalacijo, projekcijo, delavnico ali prisluhnit kakšnemu predavanju. Tako s te stani ne morem komentirati programa in celotnega dogajanja. Rada bi le predstavila moja občutja ter podoživetja z ogleda razstavljenih umetnin.

Prvega avgusta sem se imela namen pridružit vodenemu ogledu razstavišč letošnjega Art Staysa. Na zbirno mesto pred ptujsko gledališče sva z bratom prišla pet minut prepozno. Voden ogled so začeli točno ob 12.00. Škoda!

Vseeno sva si z bratom začela ogledovat razstavo v prvem razstavišnem prostoru - gledališče Ptuj. Razstavo pa sva si tolmačila po svojih najboljših močeh.

Umetniška dela so bila postavljena po nadstropjih. Po navadi, ko obiščem kakšno galerijo ali razstavišče v mojem spominu ne ostanejo vsa dela. V spomin se mi zapišelo le tista, ki me takoj ob pogledo impresionirajo, nagovorijo ter me postavijo v stanje, da začnem razmišljat: "Kakšen postopek je potreben za takšno delo?" Tukaj je moje zanimanje vsekakor predramilo delo nemca Mareka Schovaneka, Trout Swarm Cloud (2013).

Delo izžareva umirjenost, harmonično gibanje, naravnost, vizijo. Takšno delo bi vsekakor krasilo mojo sanjsko hišo.

Naslednji razstavni prostor je bil v mestni hiši, v prvem nadstropju. Lahko rečem, da je tukaj prišel na račun moj brat. Tukajšna razstavljena dela  Rankle & Reynolds-a so izžareval nekaj drugačnega. Predvsem energijo in barvno simbijozo. Priznam pa, da del ne bi mogla imeti v lastni spalnici.

Iz mestne hiše sva se prestavila na sosednjo razstavišče, to je bila Fürstova hiša. Tukaj je bilo razstavljenih precej različnih del s katerimi so se predstavili različni avtorji. Predstavljeni so bili v dveh prostorih. V prvem so bile fotografije. Žal sem že pozabila, kaj sem točno videla. Se opravičujem, da sem tako pozno začela pisat tole "poročilo".

Drug prostor pa je bil nekaj posebnega. Do njega nisi prišel standardno, temveč skozi "tunel". Tunel je bil izdelan iz črne plastike. V prostor pa je bil speljan v obliki črke L.

V tem prostoru je razstavljalo par umetnikov, med katerimi je bil tudi Jernej G., s katerim se poznava iz osnovnošolskih let. Med gledanjem razstavljenih del, ki so bila obešena po stenah, si nisem mogla pomagat, da ne bi gledala kritično. Trenutno pač vsako delo, ki ga vidim, predelam, razčlenim in s tem opazim kakšno napako, slabo tehniko ali pa dobro postavitev. 

Za dela, ki sem jih videla, lahko rečem, da imajo dobro zasnovo, idejo, podlago. Opazila pa sem, da tu pa tam manjka kakšna čista likovna osnova.

Fürstova hiša

Z bratom sva se napotila naprej. Naslednja točka je bila Miheličeva galerija.

V spodnjem prostoru sta se odvijali dve projekciji. Prva je prikazovala, kako moški prikazuje razne poze s telesom. Druga projekcija pa tisti čas ni delovala. V zgornjem prostoru je bil postavljen šotor, v katerem se je odvijala projekcija videa. V šotorčku sva se z bratom vsedla ter začela gledat video. Video je prikazoval beloglavega jastreba ter žensko, ki je igrala na frulico. Zvok, katerega je ženska izvabljala iz frulice je bil precej neprijeten. No, od začetka se ti skoraj zazdi, da hoče z zvokom oponašati jastreba. Čez nekaj minut poslušanja pa skoraj spremeniš mnenje o zvoku, ki ga slišiš.

Smešna stvar pri videu se mi je zdel napis, ki je bil ves čas izpisan na projekciji: "VIEWING COPY & NOT FOR EXHIBITION". Prvi del napisa bi rekla, da je v redu. To kopijo gledamo. Ampak je tale kopija vida vseeno na razstavi.

Miheličeva galerija

Iz Miheličeve galerije sva se odpravila proti knjižnici Ivana Potrča. Ob prihodu sploh nisva vedela kam zavit. Šla sva nastropje višje k študijski knjižnici. Nikjer ničesar. Še doro, da so bili pred nami prav tako izgubljeni ogledovalci razstave Art Staysa. Tako sva samo hodila za njimi ter prišla do prostora, kjer je bilo razstavljeno delo. Mislim, da sploh nisem videla kakšne table, ki bi označevala prostor. Mogoče je bilo pred vrati naleplen letak ali kaj podobnega, kar hitro spregledaš.

V tem prostoru je bilo delo sestavljeno iz različnih kosov lesa. Sestavljeno iz vsakršnega odpadnega lesenega dela, ki je imelo pred tem svojo funkcijo. Od raznih lesenih obešalniko do delov lesenih miz, stolov. Zanimivo delo, predvsem od daleč. Vsekakor bi pa tole delo razstavila v kakšnem drugem prostoru, kjer bi bilo več prostora ter več naravne svetlobe.  

Knjižnica Ivana Potrča Ptuj

Zadnja razstavljena dela pa sem lahko opazovala že prej, vsakič ko sem prečkala ptujski peš most. Na most so pripeli z vrvmi lesene manjše splave, na katere so postavili instalacije. Teh splavov je bilo štiri, na katere so postavili napihljive živali in napihljive človeške lutke. Na enem splavu pa je bil postavljen spalni šotorček za eno osebo, ki se je po parih dnevih sesedel. Čez kakšen teden ali dva pa je bil tisti splav že čisto pod vodo, ker je Drava narastla. Na mostu je bila še ena postavitev. Na koritu, ki preprečuje avtomobilom, da bi zapeljali na most, je bil postavljen kip v obliki križa. Zgornji del je bil pokrit z rdečo tkanino, celotna skulptura pa je bila sestavljena iz plastičnih žičk.

Za naslednič pa res upam, da bom ujela voden ogled. Misli, da bi več odnesla od teh razstav in bi imela tudi več za napisat.