Klarisin dan #1

9. 9. 2014 - Povratek pogrešanega mačka Tolija

Toli

Nekje sredi letošnje zime, če ne že prej, je naš maček Toli, odšel od hiše, neznano kam. Po enem mesecu sem imela še vedno upanje, da se bo vrnil. Minil je še dodaten mesec. Še vedno sem upala na vrnitev. S prihodom pomladnih dni pa se mi je zdelo malo možno, da se bo maček vrnil. Pomislila sem na najhujše. Ker je naša hiše poleg ceste in je za mačka zelo mamljiva druga stran, je prva misel zbiti maček. 

Ob sprehodih v okolici naše ulice nisem zaznala nikakršne sledi, ki bi nakazovala na zbito žival. Tako sem čez poletje mačka popolnoma odpisala. Moja druga teorija je bila, da je maček Toli odšel od hiše, ker je uvidel, da je pri hiši maček, ki ga lahko nadvlada - Huri.

Pred odhodom Tolija, sem tega ter še mucico (Serval) mazala z mazilom. Oba sta imela hrastavo čelo. Kot prva je bila okužena muca, ki je čez čas okužila še Tolija. Mačka Tolija sem uspela namazat le parkrat, preden je odpihal stran od hiše. Tako nisem mogla zaključit zdravljenja. Mucica, ki pa je ostala, si je uspešno upomogla.

Ker mačka nimata mačjih garij, je druga najbolj pogosta težava - glivice. Zaradi predragih storitev pri veterinarju, sem se odločila, da uporabim nekaj bolj dostopnega. V lekarni sem kupila čisto navadno zravilo proti glivicam, ki sem ga doma zmešala s kokosovim oljem. To mešanico sem potem utirala mačku na glavo.

V začetku tega septembra (9. 9. 2014), v večernih urah sedim v svoji sobi. Nakar zaslišim mačje mijavkanje. Takoj nisem prepoznala glas. Mislila sem, da je muca Serval. Odprla sem vrata ter pred seboj zagledala črnega mačka. Za trenutek sem se ustrašila, saj sem pred seboj zagledala mačka, ki ima celotno glavo pokrito s hrastami ter ima grdo nagubano čelo. Bila sem v šoku.

Takoj sem odšla v kuhinjo in zmešat zdravilo. Nadela sem si rokavice ter začela mazati mačka po celotni glavi. Izogibala sem se sprednjemu delu - oči ter gobček. Toli je ob mazanju tako užival, da se mi je na vse načine obračal ter nastavljal glavo. Glivice so zelo srbeča zadeva, tako se maček hoče na vsak način obdrgniti ob karkoli.

Ob koncu mazanja ter serviranju hrane maču sem mu rekla: "Če se hočeš pozdravit, moraš biti na tem vhodu vsak večer."

Mislim, da je Toli moje besede vzel za res, saj od tistega dne do danes čepi na predpražniku pred vhodom v hišo. Pred vhodom je dan in noč.

Par dni po tretmaju z zdravilom, so se začele hraste na mačkovi glavi luščit. Čelo ni več tako nagrbančeno. Upam na najboljše!

Par dni kasneje od prihoda nazaj domov

Še ena zanimiva zgodbica:

Mamina prijateljica, ki živi ob Mariborski cesti (zelo prometna cesta) na Ptuju je pripovedovala, da je k njej prihajal en črn maček, ki je imel malenkost daljšo dlako. Tako mu je vsakič nastavljala hrano. Naenkrat pa ga več ni bilo. To je bilo ravno v času, ko smo našega mačka Tolija pogrešali. Te dni, ko je povedala, da mačka k njej več ni, se je pred našimi vrati pojavil Toli kot strela z jasnega. Neverjetno, kako je hodil ravno k njej in preko tako nevarne ceste.