četrtek, 21. avgust 2014

Snemane po Balkanu #4

11. 8. 2014 - Kosovo

Zgodaj zjutraj smo zapustili Bitolo ter se odpravili proti Kosovu.
Moram povedat, da kolikor smo vstopili na balkanska tla, smo pristali na ceste katerim oni pravijo avtoceste in jim jih mi imenujemo "makadam ceste". Ravno makadamaste niso, so pa tako zluknjane ter zakrpane, da v avtu ne osaneš na svojem mestu. Največja polomija je, da moraš za takšne ceste plačati še cestnino. Da ne rečem, da je takšna cesta speljana brez varnostne ograje, s katere lahko zlahka zapelješ na stransko makadam cesto na njivo. Po njej pa se brez strahu peljejo celo kolesarji.

Prva postojanka za intrvju je bilo mestece/vasica Binča. Moja prva služba ob izstopu iz kombija je bila odstranitev zbitega, prilepljenega vrabca na sprednjem delu kombija. Prav dobro je bil zalepljen.
Intervjuvali smo dve sestri. Prva je takoj ob nastopu pred kamero izgubila vse besede, ki jih je še pred parimi minutami imel za povedat o škofu Gnidovcu. Druga pa je na srečo le znala nekaj povedat.

Odpeljali smo se naprej v Stublo. Kot prvo smo obiskali sestre ter župnika, katerega smo prosili, da se dogovori s starejšimi vaščani za jutrajšnji intervju.
Na kosilo smo se odpravili kar v lokalno picerijo, čeprav si pice nismo naročili. Dobili smo pijačo, vrček rakije (pogumni so jo le poskusili), mešano meso, pečene paprike, mešana zelenjava na pladnju ter pečen krompir.


Pogled na Stublo iz picerije (foto: David Sipoš)
Dan se je nadaljeval s snemanjem intervjujev po domovih. Poleg nas je šel še gospod, ki je te ljudi poznal in da nam je lahko prevajal iz albanščine v srbščino. 
Kot prvo, je prišel na vrsto gospod, star 94 let, ki je ležal na sedežni. Med njegovim pričevanjem pred kamero si lahko začutil njegov globok spoštljiv odnos do spomina na škofa.
Sledil je še intervju pri dveh hišah, nakar je začelo sonce toniti za obzorjem.

Dan smo sklenili v cerkvi pri sveti maši (bili smo samo mi in mislim, da še ena ali dve sestri) ter se tako priporočili sv. Klari, moji ter Klarini godovni zavetnici.

Večerjo smo si pripravili v župnijski jedilnici (jaz spet na breskvah), ter se po njej razdelili za spanje. Boris pri sestrah, ostali pa pri lokalni družini.




Ni komentarjev:

Objavite komentar