Mirabilandia in Gardaland

No food for vegans!

22. in 23. julija smo se jaz, David in Ruben potikali po zabaviščnih parkih v Italiji.
Naš prvi park je bil Mirabilandia. Manjjši park, kjer je več atrakcij vodnih. No, teh smo se načeloma izogibali :) V spominu mi bodo ostali štirje. Kot prvi seveda iSpeed, kjer vlakec imitira hitrost formule ena. Tukaj je bila takšna hitrost, da ti obraz kar spači - no vsaj meni je.

Zaradi prevelikih grimas, cenzurirano

Drugi je bil skoraj podoben glede hitrosti, z razliko, da so noge bingljale v zraku. Na zadnja dva pa sem skoraj kar malo ponosna, saj sem se ju kar bala. To sta izstrel ter prosti pad. Na koncu pa se je izkazalo, da bi še kar ponovila.

Popoldan smo naredili odmor za kosilo. Brata sta si naročila makarone, katere so tam kar z mikrovalovno pogrevali. Jaz sem ostala praznih rok saj ni bilo ničesar na za vegane. Kar sem lahko jedla, je bila ledena lučka.
Brata sta bila uvidevna, zato smo se sprehodili do našega avta, kjer sem lahko pojedla mojo zalogo dateljnov ter napolnila mojo baterijo.

V drugi polovici dneva pa smo imeli v obdelavi bolj Dino svet, hišo strahov ter vlakce, ki so peljali čez vodo. Vlakec, katerega smo ponovili je bil rudniški. Našo prvo fotko smo kupili saj na njej izgledamo tako, da bi lahko spodaj dopisal: "Naši varovanci na izletu" - v smislu, da izgledamo, kot da ne bi bili normalni.

Nemogoča fotka - cenzurirana

Drugi dan smo se napotili najprej na turistični ogled Verone, nato pa v Gardaland. Gardaland je res velik zabaviščni park, ampak nas s svojimi atrakcijami ni toliko navdušil. Mogoče smo v Mirabilandiji postali odporni na "hude" vlakce. Ali so bili tako počasni ali pa je bila vožnja tako kratka. Seveda pa ne smem omenit od pol ure do ene ure papol čakanja v vrsti za vlakec.
V času kosila smo naredili kar nekaj poti v upanju, da se bo kaj našlo za mene. Končali smo v mehiškem "restavraciji", kjer sem vzela porcijo koruznega čipsa s salso (doza soli za celo leto).
Od hrane, kar si lahko dobil za vegane je bilo sadje - nesramno drago. Med drugim sem pojedla nabodalo z ananasom, karamelizirano jabolko ter sadno solato.
Naša zadnja postaja v Gardalandu je bil otroški predel - ravno primeren za tako velike otroke kot smo mi :)

Pozno zvečer, okrog enajste ure, smo se odpravili iz parka proti avtu. Pred nami je bila celonočna vožnja proti domu. Najprej je vozil David, potem Ruben, po slovenskih cestah pa jaz. Ko sem jaz vozila, nekaj kilometrov pred Slovensko Bistrico sem pred seboj gledala luno ter poleg nje zvezdo. V nekem trenutku pa se je pokazal še utrinek.

Domov smo prispeli varno! Hvala Bogu!