Sredi noči smo prispeli na hrvaško - srbsko mejo, kjer smo za prestop čakali dve uri. Naslednjo mejo (srbsko - makedonsko) pa smo prestopili precej hitreje. V Makedonijo smo vstopili ob 11.40.
 |
| Mejni prehod za Makedonijo |
Do samega cijla, smo se ustavili še parkrat na počivališčih ali črpalkah. Pogled na ta postajališča ni kaj prida prijeten saj je celoten posejan s smetjem. Prav tako pa ima vsako postajališče svoj trop psov, ki so nikogeršnja last. Na enem izmed teh postankov smo videli trop psov, ki so po parkirišču iskali ostanke hrane ter tavili naokrog. Bili so nenevarni, prijazni, ampak ko se je kakšen avtomobil odpeljal s parkirišča so se kot trop zagnali za avto ter lajali v kolesa. Veliko teh psov je ranjenih, bolanih. Nekateri pa le lačni toplega sprejema.
 |
| V iskanju sence |
Po uspešnem snemanju smo se odpravili v Bitolo. Če bi se odpeljali še nekaj kilometrov južneje bi bili že na grški strani.
Tukaj smo obiskali cerkev, opravili dva obiska, se razgledali za naslednjo lokacijo za jutrajšnje snemanje ter se odpravili na večerjo v lokalno gostilno. Naročili smo si solato ter mešano na pladnju (pohan sir, pohan Zdenka sir, pohano piščančje meso, pohani kolutiči čebule, popečene bučke, popečene tanke rezine krompirja, dve različni omaki). V mojo solato pa sem si sama nadrobila ržen kruh, ki sem ga privlekla iz slovenskega Spara.
Noč smo prespali v Vili Elvita***. Liksuzno spanje, če odmislim glasne nočne pogovore mimoidočih pod oknom.
Ni komentarjev:
Objavite komentar