Hvala za razumevanje!
2. 5. 2015 - Let iz Brnika v Frankfurt, let iz Frankfurta v San Francisko
Dan sem zacela v objemu druzinskih clanov. Ob deseti uri pa sva z mojim bratom Davidom startala iz Ptuja proti Brniku. Na Brniku pa se je zacelo moje samostojno potovanje v Ameriko.
Kot prvo cez carino, kjer sem srecala gospo, ki je prav tako prvic potovala z letalom in ni vedela kam naprej. Pomagala sem ji, da sva skupaj odsle do pravih vrat ter tam pocakali. Na njeno sreco je bil tam en gospod, ki je prav tako potoval, tako kot ona, in se je lahko prikljucila temu gospodu.
Na letalu, ki je peljal v Frankfurt sem sedela ob oknu brez soseda. Pravzaprav pravi luksuz, ker sem sedela tam, kjer je zasilni izhod in je med sedezi ocitno vec prostora za noge.
Na letaliscu Frankfurt sem vrata (gate) takoj nasla. Tam sem opazila, da na isto letalo gresta se dva slovenca. Tako sem imela vsaj nekoga, da sem ga vprasala ce kaj nisem vedela. Letalo s katerim sem potovala je bilo veliko, temu primerno je bilo tudi vkrcavanje. Vkrcavali so nas po skupinah. Jaz sem bila predzadnja skupina. Sedez, ki pa sem ga dobila je bil v sredinski vrsti, notranji sedez. Na desno in levo sem tako imela soseda - oba fanta moje starosti. Na letalu smo cakali se kar nekaj casa, ker so preverjali neke dokumente mlade druzine.
Sam let je trajal okrog 11 ur. Med letom sem si cas krajsala z gledanjem filmov. Med tem mi je "crknila" desna slusalka ... Malenkost me je skrbelo, kaj bom dobila za jest, a se je na koncu dobro obneslo, ker so po vecini ljudje, ki so sedeli v sprednjem delu letala narocali piscanca in je za nas v zadnjem delu letala preostala samo se moznost raviolijev in vegetarijanski meni (spinaca, riz in cicirikina omaka).
Spanja na letalu ni bilo pretirano veliko. Kot prvo je celo pot jokal en dojencek, ce pa je ta nehal je jokal drugi. Miru je bilo precej malo.
Ljudje so precej hodili na WC, katerega jaz nisem sla niti pogledat. Prijace na letalu je bilo dovolj saj so jo ponujali vsako uro.
Na letalu smo imeli tudi zastojnski WiFi, katerega nisem znala usposobit ...
Po pristanku v San Francisku smo vsi potniki, ki nismo prebivalci Amerike morali iti cez postopke odvzema prstnih odtisov ter fotografiranja. Oddati smo morali tudi obrazec, na katerem smo izjavili, da ne prinasamo v Ameriko nobene hrane ali drugih predmetov.
Po prevzemu prtljage so nam se enkrat pregledali dokumente ter nas spustili na "svobodo".
Brat Ruben me je ze cakal na vhodu.
3. 5. 2015 - Mesto San Francisko
San Francisco |
Na obali se je dogajalo. Turistov in sprehajalcov je bilo veliko. Skoraj na vsakem vogalu pa vidis neko predstavo ali glasbeno udejstvovanje.
Vreme v San Francisku ni bilo prevec prijazno. Cel cas je pihalo, sonce se je skrivalo za oblaki. Se dobro, da sem imela jakno. Vkljub vremenu si lahko v morju opazil plavalce. V vecini v neoprenski obleki.
Alkatraz |
Tukaj sva si skupaj ogledala se ladjo iz druge svetovne vojne in podmornico.
Malo sva se se sprehajala mimo restavracij z ribami, po tem pa zavila nazaj proti notranjosti mesta.
One-man-band |
Mesto sva spet preckala cez China Town, kjer sva se ustavila v Loving Hut na okrepcilu. Po dobri hrani pa sva se odpravila nazaj proti vlakcu Bart ter se zapeljala proti najini postaji. V stanovanje sva prispela okrog osme ure zvecer.
Ta dan sva prehodila okrog 10 km.
Ni komentarjev:
Objavite komentar