Spomnim se, kako sem kot otrok sanjala, da bi se ukvarjala z raznoraznimi športi. Od boksa, gimnastike, do profesionalnega kolesarstva. Nikoli nisem imala dovolj poguma, interesa, spodbude, da bi s katerim športom zares začela.
Vse kar je bilo od športa je bila vsakodneva hoja v šolo in nazaj. No, včasih se je na dan nabralo kar nekaj kilometrov (tudi do 10 km). Seveda sem imela takrat kolo, a se z nim nisem rada vozila. Po eni strani sem se bala, da mi ga bo kdo ukradel, po drugi strani pa nisem marala ljudi da me gledajo, ko kolesarim ... Vem, kompleksi ...
Včasih se mora zgoditi tudi kakšen neljubi dogodek, da te privede do spremembe vsakodnevnega tira. Čeprav je težko pozabiti, da si bil zaradi slabe kondicije, pomankanja energije, tarča posmeha, me ta dogodek vedno spodbudi k nadaljnemu razvijanju.
Osnovan šola je zgodba zase ...
V gimnaziji se ni kaj dosti spremenilo, a dogodek je bil še vedno zakoreninjen. Šlo je počasi, a se je vsaj malo premaknilo. Vsaj pred merjenjem časa za kartone sem začela tudi doma tečt, čeprav le majhne razdalje.
Ah, Ljubljana! Pisalo se je leto 2009. Okoli mene so bili sami navdušenci nad tekom, ki so redno ob večerih hodili tečt na stadion ali na grad. Jaz še vedno nisem imela volje in poguma ...
Ob zaključku prvega letnika akademije (2010), se je nekaj posvetilo. Ugotovila sem, da imam doma kolo!
V jutranjih poletnih urah sem se s kolesom podala proti Hajdošam. Že po prvih 300 m sem čutila mišice na nogah. Au! Naredila sem približno 5 km (ne me narobe razumet, imela sem Rogovo gorsko kolo, težko cca. 20 kg in takrat še nisem vedela, da si ga moraš ponastavit za svojo višino). Res, bilo je boleče, a se nimem ustavila. Kolesarila sem skoraj vsak dan in vsak dan so se kilometri daljšali. Spomnim se, da sem imela prvi teden močan "muskelfiber". Sedaj sem ponosna, da nisem odnehala.
Moja prva kupljena športna oprema so bile tekaške hlače ter tekaška majica (kupila sem ju, ker sta bili cenejši od kolesarskih). Kasneje sem seveda ugotovila, da je kolesaska oprema z namenom kolesarska. Tako je to, ko si začetnik in misliš, da boš lahko koga okoli prsta zavil. Drugače, pa je bilo čisto fino, da sem si takrat kupila tekaško opremo. Tako sem lahko vsaj začela poleg kolesarjenja tudi tečt.
Prvo leto sem kolesarila z gorskim kolesam ter se začela učit osnove kolesarske drže. Naslednje leto sem si na vrat na nos kupila treking kolo. Sedaj mi ni žal!
V letu 2015 sem ugotovila, da sem prišla do neke nevidne meje, katere ne morem prekoračit s sedanjim kolesom. Tako sem končno pristala na specialki.
Leto 2016 je bilo za moje telo najbolj ekstremno. Do maja sem se z rednim tekom pripravljala na polmaraton (21 km), ter ga odtekla v maju. Junija sem v mojem rekordem času prekolesarila malo Franjo (90 km). Ter v avgustu sama s kolesam prekolesarila pot Ptuj - Ljubljana - Koper - Ljubljana- Ptuj. (cca. 520 km).
Za naprej si želim čim manj poškodb (do sedaj jih ni manjkalo), zdravlja in volje. Upam, da bo šlo le še navzgor :)
Z letom 2014 sem začela uporabljat stran STRAVA in s te strani predlagam časovnico, ki sem jo z mojimi aktivnosti "izgradila". Podatke od prej imam zapisane le na papirnatem koledarju ...
